Novice

Državni zbor je 2. 4. 2020 sprejel Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP). Ta tudi nevladnim organizacijam (NVO) nalaga izplačilo kriznega dodatka zaposlenim delavcem, ki delajo (ki torej niso npr. na čakanju), hkrati pa ste NVO za te delavce oproščene plačila obveznih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Sprejeti Zakon (ZIUZEOP) poleg namenitve sredstev za delodajalce, ki so delavce napotili na čakanje, določa tudi ukrepe za vse zasebne delodajalce, in torej tudi za NVO, pri katerih delavci delo opravljajo tudi v času epidemije. Tako je določeno, da ste za te delavce v  aprilu in maju 2020 oproščeni plačila obveznih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Oprostitev se nanaša tako na prispevke NVO kot delodajalca (8,85 %) kot tudi na prispevke delavca (15,50 %). Tako v primeru minimalne plače prihranek znaša nekaj manj kot 250 evrov.

Prispevke v tem primeru plača država, zato imajo delavci iz tega zavarovanja vse pravice (teče jim pokojninska doba, so invalidsko zavarovani itd.). Morate pa še vedno poskrbeti za njihov obračun (oddati na FURS obrazec REK-1).

Ob tem pa morate vsem zaposlenim delavcem, ki delajo, v aprilu in maju 2020 izplačati t.i. mesečni krizni dodatek v višini 200 evrov neto. Obveznost izplačila ne velja za delavca, katerega zadnja izplačana bruto plača je presegala trikratnik minimalne plače (2.821,74 evrov bruto).

Namen zakonodajalca je torej, da se prihranjena sredstva iz naslova oprostitve plačila pokojninskega in invalidskega zavarovanja namenijo v določenem delu delavcu, ki dela v času epidemije. Omenjeni krizni dodatek je zato tudi oproščen plačila prispevkov in davkov.

ZIUZEOP pri tem ne določa  nobenih posebnih dodatnih pogojev za izplačilo kriznega dodatka, kot npr. da mora biti delavec v tem času nadpovprečno izpostavljen tveganju za svoje zdravje oziroma prekomerno obremenjen zaradi obvladovanja epidemije. Namenjen je vsem, ki delajo.

ZIUZEOP ne določa nič glede višine kriznega dodatka, če je delavec zaposlen krajši delovni čas. Menino, da je v tem primeru potrebno uporabiti splošna pravila Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki določajo, da ima takšen delavec sorazmerne pravice glede na obseg opravljanja dela (če je zaposlen za polovični delovni čas, prejme krizni dodatek v višini 100 evrov). Napisano pa ne velja za delavce, ki opravljajo delo v krajšem delovnem času na podlagi predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (npr. invalidi), predpisi o zdravstvenem zavarovanju (delavci na bolniški, ki delajo samo del časa) ali predpisi o starševskem dopustu (starši, ki delajo krajši čas zaradi starševstva). Takšnim delavcem se prizna polni dodatek v višini 200 evrov.

Vir: CNVOS 2020.