KAJ JE DRUŠTVO?
Društvo je samostojno in nepridobitno združenje, ki je ustanovljeno zaradi uresničevanja interesov. Društvo si samo določi namen, cilje ter način delovanja, odločitve o upravljanju društva pa sprejemajo člani društva. Namen ustanovitve in delovanja društva ni pridobivanje dobička. Če ga slednji slučajno ustvarijo ga morejo nameniti za uresničevanje svojega namena in ciljev, nikoli pa se ne deli med člane.
Delovanja društva je javno. Vsakdo lahko postane član društva in deluje v društvu pod pogoji, ki so zapisani v temeljnem aktu društva.
REGISTRACIJA DRUŠTVA
Društvo je pravna oseba zasebnega prava. Pravno osebnost si društvo pridobi z vpisom v register društev. Za registracijo društev in njihovih podružnic, pisarn ali drugih teritorialnih enot je pristojna upravna enota, na območju katere je sedež društva oz. sedež podružnice tujega društva v Republiki Sloveniji.
PREMOŽENJE DRUŠTVA
Premoženje društva sestavljajo denarna in druga sredstva. Vsa sredstva si lahko društvo pridobi s članarino, darili in volili, prispevki donatorjev, iz javnih sredstev, z opravljanjem dejavnosti društva in iz drugih virov, njegove nepremične in premične stvari ter materialne pravice. Društvo svojega premoženja ne sme nikoli deliti članom saj bi kakršnakoli delitev premoženja bila nična.
Društvo mora zagotavljati podatke o svojem finančnem in materialnem poslovanju na način in v obliki, ki ju določi s temeljnim ali posebnim aktom, v skladu s tem zakonom in računovodskim standardom za društva. Društvo, ki opravlja pridobitno dejavnost, mora podatke o finančnem in materialnem poslovanju iz te dejavnosti voditi in izkazovati ločeno.
Društvo mora za poslovno leto izdelati letno poročilo, ki vsebuje bilanco stanja in izkaz poslovnega izida s pojasnili k izkazom ter poročilo o poslovanju društva. Poročilo mora obsegati resnični prikaz premoženja in poslovanja društva. Če slučajno pride do statusnih sprememb oziroma prenehanja mora društvo izdelati letno poročilo tudi med letom, po stanju na dan statusne spremembe ali prenehanja.
DRUŠTVO V JAVNEM INTERESU
Ministrstvo z odločbo podeli status društva, ki deluje v javnem interesu, če le-ta deluje na področju kulture, vzgoje in izobraževanja, zdravstvenega varstva, varstva človekovih pravic, socialnega varstva, varstva okolja, varstva živali, izvajanja družinske politike, športa, obrambe ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, gospodarstva, kmetijstva, gozdarstva, veterinarstva ali prehrane, zunanjih zadev, razvoja demokracije ali na drugih področjih, če njihovo delovanje presega interese njegovih članov in je splošno koristno.
Društvu se podeli status iz prejšnjega odstavka, če izpolnjuje naslednje splošne pogoje:
- njegovi ustanovitelji in člani niso pravne osebe javnega prava,
- ima dejavnost, ki je v javnem interesu, opredeljeno v temeljnem aktu,
- je registrirano in deluje najmanj dve leti pred vložitvijo vloge za pridobitev statusa,
- je sredstva zadnji dve leti pretežno uporabljalo za opravljanje te dejavnosti ter da je redno izvajalo programe, projekte ali druge aktivnosti za uresničevanje namena in ciljev, ki so v javnem interesu,
- ima izdelane programe bodočega delovanja,
- lahko izkaže pomembnejše dosežke svojega delovanja.
O podelitvi statusa društva v javnem interesu odloči ministrstvo, pristojno za področje, na katerem društvo deluje.
PRENEHANJE DRUŠTVA
Društvo lahko preneha:
- po volji članov,
- s spojitvijo z drugimi društvi,
- s pripojitvijo k drugemu društvu,
- s stečajem
- ali na podlagi sodne odločbe o prepovedi delovanja ali po samem zakonu.
Društvo lahko preneha tudi, če zbor članov sprejme sklep o prenehanju društva.
Pristojni organ mora nato objaviti sklep o prenehanju društva na oglasni deski organa in v informacijskem sistemu za sprejem vlog, vročanje in obveščanje državnih organov. V objavi mora biti navedeno, da lahko upniki obvestijo pristojni organ o svojih terjatvah, ki jih imajo do društva, vendar najkasneje v roku 30 dni od dneva objave, sicer bo izdana odločba o izbrisu društva iz registra društev.
Če je društvo že dlje časa nelikvidno ali postane dolgoročno plačilno nesposobno, se lahko nad njim opravi stečajni postopek po predpisih, ki urejajo insolventnost in prisilno prenehanje.
Društvo pa lahko preneha tudi po zakonu, če dejansko preneha delovati ali če je bilo v razdobju petih let dvakrat pravnomočno kaznovano.
Pristojno sodišče lahko izvede tudi postopek prisilne likvidacije, skladno s predpisi, ki urejajo insolventnost in prisilno prenehanje.
Društvo, ki je prenehalo v primerih spojitve ali pripojitve, se iz registra društev izbriše na podlagi odločbe o registraciji novega društva oziroma odločbe o registraciji pripojitve društva.