Novice

Marsikatero društvo ali zavod je zaradi epidemije čez noč ostalo brez dela prihodkov, na primer mesečnih vadnin, koncertov, organizacije rojstnodnevnih zabav ipd. Nekateri ste svoje storitve uspešno preselili na splet oz. jih razmeroma nemoteno izvajate na daljavo, ostali morate počakati, da bo spet dovoljena organizirana skupinska vadba, izobraževanja, tečaji ipd. V tem času si lahko pomagate z izdajo bona za vaše storitve, ki jih bodo vaši uporabniki izkoristili oz. unovčili po koncu razglašene epidemije. Je pa to tudi pravi čas za številna društva in zavode, da poiščete dodatne vire financiranja z opravljanjem pridobitne dejavnosti.

Ker ne vemo, koliko časa bodo aktualni ukrepi za preprečevanje širjenja koronavirusa še veljali, je solidarnost ključna pri premagovanju vseh negativnih posledic. V tej luči je nastala spletna stran www.najdibon.si, kjer lahko podjetniki brezplačno objavijo tiste svoje storitve, za katere je moč kupiti bon na daljavo, vse navedeno pa seveda drži tudi za nevladne organizacije, ki izvajate tudi tržno dejavnost.

Navodila, kako to storiti, je delila računovodkinja Nataša Kastelic Plantan iz Finskatt d.o.o.

Kaj sploh je bon oziroma kupon?

Bone, darilne kartice ipd. v skladu z zakonodajo in računovodskimi standardi imenujemo kuponi, razlikujemo pa med enonamenskimi in večnamenskimi. Pri prvih velja, da je natančno navedeno, za katero storitev se nanaša (npr. enomesečna vadnina v društvu Hujšajmo skupaj), pri drugih pa gre za uporabo katerekoli storitve ali izdelka, ki jo nevladna organizacija v svojem naboru ponuja (npr. 20 evrov za storitve društva Hujšajmo skupaj, kupec pa bo lahko izbiral med telovadbo, prehranskim izobraževanjem, individualnim svetovanjem ipd.).

Večnamenski je torej bolj splošen in bolj uporaben, a če nekdo izvaja samo eno vrsto storitve ali ponuja vse storitve po enaki stopnji DDV (recimo 22 odst.), ne bo mogel izdati večnamenskega, temveč le enonamenski kupon.

So še kakšne razlike?

V skladu s svojo vsebino se kupona razlikujeta tudi glede obračuna DDV. Pri enonamenskem se torej natančno ve, kateri izdelek ali storitev bo porabljena, zato je treba že ob njegovi izdaji obračunati tudi DDV (seveda v skladu s stopnjo DDV-ja za tisto storitev ali izdelek, ki je na bonu naveden). Ko pride do poplačila oz. unovčenja bona, se DDV ne obračuna še enkrat.

Pri večnamenskem kuponu se ob nakupu DDV ne obračuna. Davek obračunamo šele takrat, ko se bo natančno vedelo, za katero storitev ali izdelek se bo kupon oz. bon dejansko unovčil.

Če imamo npr. društvo, ki med tržnimi dejavnostmi izvaja rojstnodnevne zabave, kako lahko izdamo kupon oz. bon?

Izdelati morate določeno število darilnih bonov, pri tem pa seveda ne pretiravajte. Število bonov morate zabeležiti v svojih internih evidencah. Vsak bon mora imeti zaporedno serijsko številko, npr. 001, 002 itn., beležiti pa morate tudi njihovo porabo in unovčenje.

Kako takšen bon prodamo?

Bon se običajno kupi z gotovino oz. v sedanjih razmerah z nakazilom na TRR. Za prodajo bona ne izdate računa, lahko pa izdate neke vrste obvestilo ali dopis o izdaji bona. Načeloma pa že samo bon zadostuje kot dokaz, da ste ga prodali.

Kako potem prodajo bona prikažemo v bilanci?

Ob prodaji kupona/bona se teh prihodkov knjigovodsko še ne prikazuje. Knjigovodsko prodajo bonov prikažete kot prejeti predujem. Ta predujem čaka nekje v internih evidencah in se izniči, ko oseba z bonom pride in za vrednost bona plača vašo storitev oz. blago.

Kdaj torej izdamo račun?

Ob unovčenju bona (torej ob dejanskem nakupu izdelka ali storitve v zameno za bon) društvo izda račun za storitev ali blago in knjigovodsko odpravi predujem ter tedaj prikaže prihodke iz naslova prodaje storitve ali blaga. Pri tem res pazite, da boste unovčenje bona zabeležili tudi v svojih evidencah. Če zanj dobite gotovino, jo tudi položite na svoj TRR ali zavedite v blagajno.

Še nekaj koristnih nasvetov, kako oblikovati bon ipd., najdete tudi na spletni strani najdibon.si.