Trenutno sprejeti ukrepi v državi in razglašena epidemija marsikateri nevladni organizaciji onemogočajo izvedbo dogovorjenih projektov in programov, ki so financirani s strani države, občine oziroma drugih financerjev.
Za postopanje v takšnih okoliščinah imajo nevladne organizacije več možnosti.
Če je nevladna organizacija vezana na izvajanje projekta ali programa v točno določenem časovnem obdobju, se lahko v primeru, ko je izvedba aktivnosti onemogočena in dogovorjenih aktivnosti projekta ali programa ne more izvesti, sklicuje na višjo silo.
Pogosta praksa je, da pogodbe že vključujejo določila o višji sili, kjer je določeno, kdaj nastopijo okoliščine, ki pomenijo nastanek višje sile, in kakšna je pri tem odgovornost strank (npr. obvestilo drugi pogodbeni stranki). Tako je potrebno v primeru, ko pogodbe vključujejo določila o višji sili, le-te upoštevati in se po njih ravnati. Če nevladna organizacija svojih obveznosti ne izpolni, gre za kršitev pogodbe. Če pa je razlog za to višja sila, to pomeni razbremenitev odgovornosti za neizpolnitev pogodbe.
V primeru, da pogodba ne vključuje določil o višji sili oziroma so ta nejasna, se pojem višje sile razlaga po splošnih načelih civilnega prava in veljavne zakonodaje s področja sklepanja pogodb (Obligacijski zakonik). Višja sila pomeni dogodek, ki je bil nepričakovan in se mu ga ni bilo moč izogniti ali odvrniti. Gre za okoliščine, ki so neodvisne od volje strank, nastale so po podpisu pogodbe, so bile nepričakovane in jih ne bi mogla odvrniti niti skrbna stranka. Lahko gre za naravne pojave (npr. širitev virusa) ali za nepričakovane ukrepe države (npr. prepoved nudenja storitev, prepoved zbiranja ljudi), če to v celoti oziroma delno preprečujejo izvajanje aktivnosti, dogovorjene s pogodbo.
V primeru, da nevladna organizacija presodi, da svoje pogodbene obveznosti še lahko izpolni, a je to pod obstoječimi pogoji precej težavno, se lahko sklicuje na spremenjene okoliščine (112. člen Obligacijskega zakonika). Te omogočajo, da financerja pozove, da se pogoji za izpolnitev njenih obveznosti spremenijo (npr. seminar namesto meseca marca izvede v juniju, svetovanja namesto osebno izvaja preko spleta itd.) . Če financer na to pristane, pride do spremembe prvotnih obveznosti nevladne organizacije, medtem ko obveznosti financerja ostanejo enake. Podrobnejša navodila navajamo spodaj.
V primeru, da nevladna organizacija presodi, da svojih pogodbenih obveznosti sploh ne more izpolniti in sicer niti deloma (npr. če je zavezana k izvedbi rokodelskih delavnic do določenega datuma, po katerem izvedba ni več smiselna, če je zavezana k izvedbi koncerta ali dogodka na praznovanju, ki je meseca marca) in je situacija takšna, da tudi nihče drug takšne obveznosti ne more izpolniti, zakon predvideva prenehanje obveznosti nevladne organizacije (116. člen Obligacijskega zakonika). Nezmožnost izpolnitve tako že na podlagi zakona pomeni, da nevladna organizacija te obveznosti nima več in tega tudi financer od nje ne more zahtevati. Nadalje zakon v tem primeru predvideva tudi prenehanje obveznosti financerja, kar pomeni, da nevladna organizacija nima pravice do dogovorjenih sredstev.
Če je možno pogodbene obveznosti razdeliti na več smiselnih enot, potem to pravilo velja samo za enote (obveznosti), ki jih ni mogoče izvesti (npr. nevladna organizacija je pogodbeno zavezana izvesti pet seminarjev do konca marca, izvedla pa je samo dva – v tem primeru preneha samo njena obveznost za preostale tri). Obveznost nevladne organizacije po izvedbi treh seminarjev tako preneha že na podlagi zakona, financer pa lahko svojo obveznost sorazmerno zmanjša za neizvedene obveznosti (in v tem primeru torej izplača sredstva samo za dva seminarja). Enak pristop velja tudi v primeru, da je nevladna organizacija že izvedla določene projektne aktivnosti, projekta pa zaradi epidemije ne bo mogla do konca izvesti niti naknadno.
V primeru, ko je financer že podal navodila glede izvajanja posameznih dejavnostih, se po njih ravnajte in ga obveščajte o možnostih izvajanja navodil. Če navodil glede izvajanja posameznih dejavnostih še ni bilo podanih, vam svetujemo, da financerja na to pozovete oziroma predlagajte način izvajanja aktivnosti v obdobju epidemije in sprejetih ukrepov države. Oziroma čimprej stopite v stik s skrbnikom pogodbe.
Številna ministrstva ter evropske institucije so tako že izdali tudi podrobnejša navodila upravičencem glede izvajanja posameznih dejavnosti.
Tukaj so dosegljiva nekatera izmed njih, seznam bodo na CNVOS sproti dopolnjevali.