Novice

Vlasta Moškon sedi v sobi stare hiše. Njenemu iskrivemu pogledu in živahni govorici pritrjuje slika za njo. Takoj opazna slika z močnim rdečim motivom je delo Aleksandra Prokofjeva, naglušnega slikarja in kiparja. Vlasta, surdopedagoginja in logopedinja, že šestintrideset let kot sekretarka in strokovna delavka deluje v Društvu gluhih in naglušnih Posavja. Društvo pomaga uresničevati življenjske potrebe in želje gluhih in naglušnih, ki jih preostali svet tako pogosto presliši.

Svojim članom in članicam omogočajo družabne stike, nudijo strokovno pomoč in svetovanja ter jih podpirajo, da se aktivno zavzemajo za svoj položaj v družbi. Ena pomembnejših nalog društva je tudi spajati oba svetova – svet gluhih in svet slišečih. »Toliko različnih stvari je, ki jih moraš spoznati, obvladati, ko si enkrat v teh vodah. Ne moreš kar izstopiti. Ljudje, ki delamo z gluhimi in naglušnimi, nismo v službi. Seveda je to poslanstvo.«

Slišeči si ne moremo predstavljati sveta tišine, opisuje Vlasta Moškon. Ne zavedamo se, kakšna ovira je lahko sluh pri komunikaciji, sporazumevanju, razumevanju. Sama deluje kot svetovalka, pomočnica in tudi zaupnica uporabnikom in uporabnicam društva. Prihajajo z velikimi stiskami in problemi, pa tudi z veseljem. Ker si zaposleni želijo, da se v tej stari hiši v Krškem, ki ima posebno zunanjost, podobo, zgodovino in svojo dušo, vsi počutijo dobro, jo imenujejo sončna hiša. »Deset let sem se trudila, da smo lahko odkupili to hišo, zdaj želim, da se ljudje tu počutijo kot doma.«

Celoten članek si lahko preberete na tej povezavi.

Vir: Dnevnik.si