Novice

Predsednica društva ASPI Teja Oblak nam je odprla vrata centra, kamor prihajajo odrasli in mladostniki z diagnozo avtizma. Ti imajo na voljo celo vrsto aktivnosti, vključeni pa so tudi tako, da zasedajo pomembne položaje v vodstvu društva, ki deluje v Domžalah in Ljubljani. Trudijo se, da bi bili uporabnice in uporabniki čim bolj vključeni v aktivnosti, tudi tako, da prevzemajo vodilne položaje, zato načrtujejo, da bo eden od njih kmalu postal predsednik društva.

Običajno dopoldne v društvu ASPI. Prostori stavbe v Domžalah še niso bili polni uporabnikov, saj so še potekale priprave pred popoldanskimi aktivnostmi, bližal se je ravno termin skupine za odrasle. To je bil del dneva, ko je imela Hana, ki je v društvu na usposabljanju na delovnem mestu, dovolj časa, da pregleda donirano hrano, preden se odpravi drugim nalogam naproti, predsednica Teja Oblak pa nam odpre vrata skupnostnega prostora.

Sedla je za mizo, za katero po navadi sedijo mladostniki nad 16 let in odrasli z avtizmom. Družijo se ob kavi in čaju, a imajo na voljo še cel kup drugih možnosti. Dneve si lahko zapolnijo z obiskovanjem skupin za mladostnike, odrasle, ženske, moške, pogovornih skupin, individualnih pogovorov in prostočasnih dejavnosti, kot so kuharske in šiviljske delavnice. Kaj vse počnejo, bo javnost lahko podrobneje izvedela prav kmalu. Šestega aprila bodo namreč organizirali dan odprtih vrat, štiri dni prej pa bodo svetovni dan avtizma obeležili s pohodom v modrem.

Ker so bile v kuhinji na mizi zvrhane vrečke sadja in zelenjave, je bilo mogoče slutiti, da se bliža kuharska delavnica. Prav jim je prišel tudi kruh, ki ga uporabnice in uporabniki lahko odnesejo domov, saj nekateri prihajajo iz ekonomsko šibkejših okolij. Donacije so pomemben del financiranja, kajti sredstva občin Domžale in Ljubljana ter ministrstva za delo pokrijejo le osemdeset odstotkov stroškov. Preostalo morajo zagotovi sami, kar je precej zahtevna naloga. Donatorjev se pred vrati društva ne tare. Včasih opažajo, da ti precej raje podprejo organizacije, ki se ukvarjajo z avtističnimi otroki. »Ko sogovornikom povem, da se ukvarjamo z mladostniki in odraslimi, me velikokrat vprašajo, ali delamo tudi z otroki. Ko razložim, da ne, po navadi donacije ne dobimo. Zdi se mi, da naša družba podpira otoke z oviranostmi, ne pa toliko mladostnikov in odraslih,« pravi Teja Oblak in dodaja, da odrasli in mladostniki podporo morda še bolj potrebujejo, saj jih po 18. letu sistem skoraj povsem pusti na cedilu. Pravi, da naj se sistem izboljša tako, da se ne bo več treba spreminjati avtistom, ampak družbi, ki se mora izobraziti, sprejeti ljudi z ovirami in biti z njimi solidarna.

Celoten članek si lahko preberete na tej povezavi.

Vir: Dnevnik.si