Legenda pravi, da so bile zgodbe iz Knjige o džungli podlaga za oblikovanje skavtstva. Kipling je prijateljeval s pobudnikom skavtskega gibanja Angležem Robert Baden-Powelom.
BiPi, kot skavti kličejo svojega ustanovitelja, ga je prosil, če lahko zgodbe uporabi za določeno starostno skupino otrok. »Tudi mi z volčiči in volkuljicami, ki so stari od osem do enajst let, delamo po knjigi o džungli,« razloži Nejc Kurbus, načelnik Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov (ZSKSS), prostovoljne nacionalne mladinske organizacije za vzgojo in izobraževanje otrok ter mladih. ZSKSS ima skoraj šest tisoč članov, vodi pa jih tisoč mladinskih voditeljev, prostovoljcev.
Začetek skavtsva kot svetovnega gibanja je povzročila … knjiga! Pa naj še kdo reče, da umetnost ne more spreminjati sveta. »Anglež Robert Baden-Powel, ustanovitelj skavtskega gibanja, je na začetku 20. stoletja razumel, da morajo otroke upoštevati, jim dati glas. Bil je sodobnik Marije Montessori, Don Boska,« začetke skavtskega gibanja opisuje Nejc Kurbus. Lord Baden-Powel je napisal knjigo Skavtsvo za fante in ideja je obnorela svet. V nekaj letih so se povsod po svetu oblikovala gibanja, razen v režimih, kjer tega niso dovoljevali. Olawe Baden-Powel, Robertova žena, pa je spodbudila skavtsvo deklet, saj je vedela, da si tudi one želijo početi stvari, opisane v Knjigi Skavtsvo za fante.
Tudi danes pri skavtih poskrbijo, da so dekleta in fantje obravnavani enakopravno. »Izkušnje kažejo, da so stereotipi res zgolj stereotipi. Včasih v kurjenju ognja zmagujejo dekleta, v kuhanju pa fantje. Pri skavtih vsi vse delajo enako. Vsi morajo znati kuhati, cel vod skrbi za kuhinjo.« Nejc Kurbus pojasnjuje, da so stremeli k enakopravnemu vključevanju, še preden se je začelo govoriti o kvotah. Tudi v izvršnem odboru sta načelnik in načelnica, poleg njega je načelnica Tjaša Sušin, skupine pa vodita voditelj in voditeljica.
Pot k skavtom je bila za Nejca povsem naravna, kot jo najbrž doživlja še veliko drugih otrok. »Bratranec mi je kot otroku rekel 'No, to bi bilo pa nekaj zate' in sem šel. Tako sem bil deležen skavtske vzgoje praktično od prvega razreda naprej. Pri skavtih je sistem tak, da se kot otrok samo igraš, skozi igro učiš, potem pa postopoma prevzemaš večje odgovornosti.« Z višjo starostjo sledi več odgovornosti, s polnoletnostjo oziroma najkasneje do enaindvajsetega leta prevzameš voditeljstvo. »Tako je bilo povem naravno, da sem postal voditelj. Mene je zanimalo veliko stvari, aktiven sem bil pri oratoriju, na faksu v raznih telesih, na regijski in potem državni ravni pri skavtih. Tako sem ugotovil, da je to v resnici zelo strukturiran sistem in da smo skavti del mladinskega nevladnega sektorja. Najprej vidiš skozi otroške oči, potem pa nadaljuješ z delom, da se tudi drugi lahko učijo.«
Celoten članek si lahko preberete na tej povezavi.
Vir: Dnevnik.si