Metka Starič, ustanoviteljica Zavoda Parnas, je prebirala Levstika, ki je doma iz njihovih krajev Velikih Lašč. Idejo za ime zavoda je dobila iz naslova njegove pesmi Ježa na Parnas. Asociiral jo je na »pri nas«, tisto, kar se dogaja tukaj, za nas. Parnas pa pomeni tudi »goro pesništva«, neomejenega ustvarjanja, kar se prav tako ujema z Zavodom Parnas. Videti je, da so njihove zamisli za mnogotere projekte na področju kulture, varovanja kulturne dediščine, varstva narave in razvoja podeželja neomejene.
Metka Starič, po osnovnem poklicu sicer učiteljica razrednega pouka, je na nevladniško pot zavila, ko je ugotovila, da bi se na področju dediščine z njenim pedagoškim znanjem dalo marsikaj narediti. Priložnost se je pojavila na Trubarjevi domačiji leta 2000, ko je ob 450. obletnici prve slovenske knjige prijavila izobraževalni program v obliki knjigoveških delavnic za otroke, ki tudi sicer ostajajo njena najljubša populacija. Zavod tako že štiriindvajset let zagotavlja te dodatne programe za šolske skupine. To so bili začetki delovanja Parnasa, ki se je kmalu razmahnil v raznovrstne projekte. Metka jih je razvijala na podlagi potreb na terenu in na podlagi pobud ljudi, ki jih je srečevala na svoji poti. Predvsem so bili to mladi iz lokalnega okolja zelo različnih študijskih smeri. Na razvoj dejavnosti pa je vplivalo tudi pestro družinsko življenje ob treh sinovih in štirih vnučkih.
»Ko so bili otroci mlajši, sem ustvarjalne delavnice prilagajala njim, zdaj imam že štiri vnuke in so oni moji najboljši kritiki programov za družine. Zelo lepo se odzivajo. Ni prisila, ampak bolj v smislu: 'U, bomo preizkusili nekaj novega.'«.
Celoten članek si lahko preberete na tej povezavi.
Vir: Dnevnik.si